Lekgotla la Maina a Thutafase la Afrika Borwa ke eng?
SAGNC ke mokgatlo woo ke hlodilwego ke Molao wa Palamente Molao wa wa 1998 gape e beilwe ke Lekgotla la Bokgabo, Setšo, Saense le
Maloko a SAGNC ke bo mang?
Moemedi yo tee go tšwa profenseng ye nngwe le ye nngwe;
Batho bao ba beilwego ke Letona, go tšeelwa hlogong botsebi bja bona bjo kgethegilego le setshaba sa naga;
Baemedi ba Kgaolo ya Mellwane le ba Poso, le Lekgotla la Dipolelo
Ka moka tša Afrika Borwa.
Ke ka baka la eng SAGNC?
Go netefatša gore go ya ka moo go kgonegago go na le leina le tee la lefelo le tee gomme leina le lengwe le le lengwe le na le mokgwa o tee o le ngwalwago ka wona;
Go netefatša gore ge go fiwa maina go tšeelwa hlogong histori, setšo, mahumo le tša kagišano-ikonomi tšeo batho ba di tsebago.
Mediro ya SAGNC ke efe?
Go nolofatša le go bea methalohlahli go hloma Komiti ya Maina a
Thutafase ya Profense (PGNC) ka profenseng ye nngwe le ye nngwe.
Go amogela, go nyakišiša le go digela maina a thutafase a maswa ao a šišintšwego le diphetogo go maina ao a lego gona ao a tlišitšwego ke di PGNC le makoko a mangwe gore a dumelelwe ke
Letona.
Go kgokagana le:
mekgatlo ya setšhaba le ya boditšhabatšhaba;
ya setšo, histori le ya polelo;
Dikomiti tša Profense tša Maina a Thutafase.
Go kgoboketša le go gatiša mananeo a semmušo a maina ao a dumeletšwego.
Dikomiti tša Profense tša Maina a Thutafase ke eng?
Ke mekgatlo yeo e laoletšwego ke Molao go boledišana le setšhaba, go nyakišiša le go dira ditšhišinyo go SAGNC ka maina a thutafase.
Di šoma mmogo le SAGNC.
Maloko a mangwe ao a beilwego ke Leloko la Lekgotla Phethiši, mohlala, ditsebi ka tša polelo, maina a thutafase le tša dimmapa, le baemedi ba mmušoselegae, Ngwako wa Baetapele ba Setšo, boeti, bjbj.
Mediro ya PGNC ke efe?
Go boledišana le balaodi ba selegae le bakgathatatema ba bangwe.
Go ruta setšhaba ka tshepedišo ya go fa dibopego tša thutafase maina.
Re dira bjang ge re dira kgopelo ya tumelelo ya maina?
Kgato ya bo 1Hwetša foromo ya kgopelo go tšwa go SAGNC.
Kgato ya bo 2Hwetša tshedimošo ka moka yeo e nyakegago ka ga , mohlala, tlhalošo ya leina, le kgetho ya bobedi.
Kgato ya bo 3Iša foromo go PGNC.
Go direga eng ka foromo ya kgopelo?
SAGNC e lekola leina gomme e ka no e gomiša goba ya efa ditsebi gore di nyakišiše go ya pele.
Ge e kgotsofetše, SAGNC e dira ditigelo go Letona gore le le dumelele.
Ka morago ga gore le dumelelwe, leina leo le gatišwa ka gare ga
Kuranta ya Mmušo.
Melaotshepetšo
Maina a thutafase ao ka kakaretšo a swanetšego go hlokomologa:
Maina a seheitene, ao a sa tlotlegego, ao a ka no kgopišago bangwe, a go rogana;
Maina ao a kgethollago goba a go nyenyefatša go ya ka morafe, mmala, tumelo, bong, boleloko bja sepolotiki goba dintlha tše dingwe tša kagišano;
Maina ao a ka no bonwago e le papatšo ya setšweletšwa, tirelo goba feme yeo e rilego.
Go rea maina ka batho
Maina a batho bao ba phelago ka kakaretšo a phefšwe.
Mafelo a thutafase ao a rewago ka batho a swanetše go ba go ya ka maemo a batho bao ba amegago Mohlala, e sego go rea selo seo se sa kwešišego gabotse ka motho wa go ba bohlokwa setšhabeng
Moo go kgonegago tumelelo yeo e ngwadilwego fase e swanetše go humanwa go tšwa go maloko a motho goba batho le baabelwa pele leina la motho yoo le šomišwa.
Dintlha tša kgokaganyo
Bongwaledi
Fekese e-poso: 337 – 8155
